Slabo izolirane stavbe povečujejo stroške ogrevanja in hlajenja, hkrati pa povečujejo emisije toplogrednih plinov. Zato je zelo pomembno, da se zmanjšajo toplotne izgube z ustrezno vgrajeno toplotno izolacijo stavb. Toplotne izgube lahko zmanjšamo z dobro toplotno izolacijo.
Toplotno izolacijski materiali so:
• naravnega izvora (npr. lesna vlakna, celulozni kosmiči, pluta, ovčja volna, bombaž),
• mineralnega izvora (npr. mineralna volna, penjeno steklo),
• sintetičnega in ostalega izvora (npr. ekspandirani in ekstrudirani polistiren, kombinirane večslojne toplotne izolacije, vakuumske izolacije).
Nekateri gradbeni materiali pa so že sami po sebi nizko prevodni. Tu so na primer siporeks/ytong, votlak, multipor. Na nekaterih stavbah je dodan sloj nizko prevodne perlitne malte ali celulozni premaz. Samo to sicer ne ustreza sodobnim standardom, a vseeno zmanjša toplotne izgube.
Najpogostejši material, ki se uporablja za izolacijo zunanjih zidov, je stiropor. Poznamo pa še tervol, stekleno volno, celulozo ali pa kombi plošče. Najbolj se izplačajo investicije do 8 cm toplotne izolacije, saj prihranimo največ energije glede na strošek investicije. Od 8 do 25 cm še vedno prihranimo veliko toplote, vendar se prihranki vedno bolj približujejo investiciji.
Optimalna debelin fasade je med 20 in 25 cm. Grafitni stiropor je dražji, a ima nižjo toplotno prevodnost. Zato ga potrebujemo vgraditi manj kot običajne izolacije. Na stenah, ki so vkopane v teren velja ista debelina, izolacija pa mora biti nujno vodoodporna.
Pri toplotni sanaciji starejše hiše, ki že ima toplotno izolacijo je priporočljivo obstoječo vključiti v nov izolacijski ovoj. Na primer se na 5 cm obstoječe izolacijo vgradi le 15 cm nove.
Najprimernejši način toplotne izolacije zunanjih sten je vgradnja z zunanje strani. Obsega pritrditev plošč na zunanjo stran sten, vse skupaj pa je prekrito z zaključno plastjo. Tovrstna toplotna izolacija omogoča odpravo toplotnih mostov zaradi stebrov ali nosilcev, s tem pa preprečuje nastanek plesni zaradi kondenzacije zračne vlage na hladnih površinah zunanjih sten. Poleg tega se zmanjšajo temperaturna nihanja konstrukcije in poveča toplotna stabilnost stavbe. Zaradi visokih stroškov vgradnje zunanje toplotne izolacije je priporočljivo, da se toplotna izolacija na obstoječe stavbe vgradi hkrati z obnovo fasade.
Lahko pa se zidove izolira tudi iz notranje strani. To je primerno takrat, ko energetske sanacije od zunaj ni mogoče izvesti (npr. spomeniško varstvo, kulturna dediščina, vkopane stene). Notranja toplotna izolacija se vgradi z lepljenjem plošč toplotne izolacije na zunanje zidove in prekrije z neprekinjeno parno zaporo in finalno oblogo, kar sicer zmanjša uporabno površino prostora.
Optimalna debelin fasade stane okrog 55 EUR/m2. Moramo pa se zavedati, da investicija v izolacijo predstavlja le okrog 30% vseh stroškov. Cena fasade vključuje tudi stroške prevoza, gradbeni oder, katerega najem se giblje okrog 5 EUR/m2, ceno obdelave fasade okrog okenskih in vratnih odprtin. Z 20 cm debelim izolativnim slojem bi plačali le 20 % več, kot bi nas stal 15 cm debel sloj.
Leave a Reply