Stroški za energijsko oskrbo stavb niso odvisni samo od prostornine ogrevanih prostorov, podnebja in ohranjanja temperature v stanovanjih, ampak so odvisni tudi od toplotnih izgub skozi stene, tla in strehe.
Najpogosteje tako stroške zmanjšamo z energetsko sanacijo stavbe. Ker gre za veliko investicijo, se za to dodeljujejo subvencije eko sklada. Energetsko se lahko sanira vsak del toplotnega ovoja (zunanjih površin stavbe): tla, zidovi, streha, vrata, okna in balkonska vrata. Glede na “Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah” je minimalna debelina večine izolacij vsaj 18 cm”.
Menjava oken
Okna omogočajo dostop sončne svetlobe v nepremičnino, kar ji dodaja pasivno toploto. Hkrati pa skozi njih lahko vide veliko toplote. Ker pasivno toploto in hkrati svetlobo potrebujemo je eden glavnih ukrepov zagotavljanje ustrezne toplotne prevodnosti oken. To lahko naredimo na več načinov: menjava tesnil, menjava okvirjem, menjava stekla.
Menjava tesnil je relativno enostaven in poceni ukrep za izboljšanje energetke učinkovitosti stavbe. Obstoječim okenskim okvirom “podaljša” življenkso dobo. Poleg prihranka energije tesnil ščitijo tudi pred vročino, vlago ter hrupom.
V primeru, da smo se odločili, da bomo okna vsekakor zamenjali so na voljo okna s plastičnim, lesenim, aluminijastim okvirjem, ter njihove kombinacije. Material okvira bistveno ne vpliva na toplotno bilanco nepremičnine. Vsak od okvirjev ima svoje prednosti in salbosti. Poleg okvirjev pa izbiramo tud sloje zasteklitve. Poznamo dvo ali tro slojna okna. Troslojna okna so dražja, vendar skozi njih zgubljamo manj toplote.
Toplotna izolacija zunanjih sten
Zunanji zidovi običajno predstavljajo največji delež toplotnega ovoja nepremičnine. Zato je poraba energije v stavbi ključno odvisna od njih in predvsem njihove izolacije.
Najpogostejši element, ki se uporablja za izolacijo zunanjih sten je stiropor, poznamo pa tudi druge. Možna je izolacija tako z notranje kot tudi z zunanje strani. Pri izolaciji je potrebno paziti na toplotne mostove (vlaga), kar nam omogoča parna zapora. Zidove izoliramo z lepljenjem plošč na zid.
Toplotna izolacija strehe
Največ toplote potencialne energije lahko izgubimo skozi streho.
Zato je namestitev ustrezne debeline toplotne izolacije na streho najbolj smiselna. S primerno toplotno izolacijo strehe (25 cm +) lahko zmanjšamo toplotne izgube stavbe do 20%. Če podstrešje ni bivalno, izolacija strehe ni potrebna, saj lahko izoliramo zgolj tla podstrešja, kar je cenejše in lažje.
Toplotna izolacija tal
Skozi tla izgubljamo najmanj toplote, vendar je za udobno bivanje in delo v objektu ključno, da nas ne zebe v noge. Poleg vgraditve talnega gretja (kar ni mogoče izvesti v vseh obstoječih objektih) je toplotna izolacija tal, najboljša izbira.
Z toplotno izolacijo tal v kleti ali terenu zagotovimo temperaturno stabilnost v kletnih ali vkopanih prostorih. Pri nameščanju izolacije moramo namestiti hidroizolacijo.
V primeru, da je klet neogrevana se lahko odločimo za cenejšo alternativo. Izoliramo zgolj strop/tla nad neogrevano kletjo. V tem primeru neogrevan prostor v kleti služi kot zračni sloj in toplotne izgube so manjše.
Rekuperator toplote
Rekuperacija je proces vračanja toplote oz. vračanja energije v stavbo. Rekuperator je naprava za mehansko zračenje nepremičnine. Pomaga pri varčevanju toplote in odstranjevanju vlage.